IMHOTEP

 

UVOD

Imhotep je egipčanski teolog, astronom in  prvi arhitekt ter začetnik medicine. Rojen je bil pred 4784 leti (okrog leta 2770 pr.n. št.). Deloval je v tretji dinastiji, dinastiji faraona Džoserja. Revolucioniral je takratni način gradnje. Povečal in kopiral je  zna-čilno kraljevo grobnico trapeznega prereza, imenovano Mastaba v višino ter tako po-stavil prvo stopničasto piramido. To je vključil v sklop piramidne kompozicije faraona Džoserja pri Sakkari, nastale okoli leta 2778 pr. n. št. To je njegovo edino poznano delo in predstavlja začetek monumentalne arhitekture, grajene v kamnu.

Slika 1 :Imhotep ,  kiparska upodobitev; okoli leta 2778.pr.n.št

ŽIVLJENJEPIS

Točen čas in kraj rojstva nista znana. Znano nam je,  da je živel in deloval v obdobju Stare države, pod vladanjem drugega vladarja tretje dinastije, faraona Djoserja. Za čas Imhotepovega rojstva se torej predvideva letnica  2650 pr. n. št. za čas smrti pa je vzeto leto 2600 pr. n. št.

Za kraj rojstva se pojavljata dve možnosti: prva, da se je rodil v takratnem središču, mestu z imenom Memfis (spodnji Egipt); druga pa, da se je rodil v vasici Gebelein, južno od Teb (zgornji Egipt).

Prav tako nam ni znano njegovo šolanja. Da se je izšolal za pisarja lahko sklepamo le na podlagi stanu, saj je bil sin ”vodje konstrukcij” Kanafera, torej učenega in znanja željnega moža. Danes ga poznamo kot začetnika medicine, prvega arhitekta, inženir-ja, astronoma (torej fizika), svečenika boga Ra ter boga umetnosti in vseh obrti. Znan je kot eden izmed najpametnejših mož Egipta in obravnavan kot genij. V času svojega življenja je bil poznan kot astronom, svečenik in zdravnik. Bil je prvi, ki pri zdravljenju ni uporabljal magije, temveč medicinski pristop.

Da je bil zelo pomembna oseba vidimo po njegovih številnih dokumentiranih nazivih: najvišji dvorni pomočnik kralja Egipta, zdravnik, prvi v vrsti za kraljem Zgornjega Egipta, upravnik Velike Palače, dedni plemič, visok svečenik Heliopolisa, gradbenik, glavni tesar, glavni kipar ter vrhovni poveljnik izdelovanja vaz.  Kasneje je bil zaradi svojih širokega znanja povzdignjen v sina boga Ptaha, boga umetnosti in vseh obrti in pa tudi v boga medicine in zdravljenja. Da je bil smrtnik povzdignjen v boga je bila velika redkost.

Slika 2 : Imhotepovo ime v hieroglifih

Njegovo ime pomeni: »tisti, ki prihaja v miru«. Če je to njegovo pravo ime, nam ni znano. Možno je namreč, da je to le njegovo svečeniško ime. Je pa edino, ki so ga do zdaj našli v povezavi z njim.

Skozi zgodovinski razvoj je bilo najdeno kar nekaj njegovih upodobitev. Sprva je bil upodabljan kot običajen človek, oblečen v navadno obleko, kasneje pa kot svečenik z obrito glavo sedeč na stolu, z papirusovim zvitkom na kolenih (ali pod roko), oblečen v opravo boga.

Papirusov zvitek naj bi simboliziral njegovo široko znanje, obleka njegovo božan-skost, pokrivalo pa ga povezuje z bogom Ptahom, bogom obrtnikov in arhitektov, katerega sin naj bi po legendi Imhotep bil

DELA

Imhotep je nadgradil takratni način gradnje.  Značilno kraljevo grobnico trapeznega prereza, imenovano mastaba, je povečal in kopiral v višino ter tako postavil prvo stopničasto piramido, piramido faraona Djoserja, ki jo je vključil v sklop piramidne kompozicije faraona Džoserja pri Sakkari. Le-ta predstavlja začetek monumentalne arhitekture, grajene v kamnu. Zgrajena je bila v kamnu in to je bila novost, ki je zelo dobro sovpadala z egipčansko miselnostjo, oziroma s težnjo po posmrtni neminljivo-sti, saj je bil kamen kot material, neminljiv. Hiše in templje so še vedno gradili z min-ljivimi materiali, torej v lesu in ilovici, kamene strukture, edine, ki so do danes sploh preživele, pa so zato dobile vsaj navidezno enotnost sloga.

Pri podrobni analizi egipčanske arhitekture ugotovimo, da je bila izjemno funkcional-na in utilitarna, saj se je oblika podrejala njenemu osnovnemu namenu.

Slika 3 :Imhotep: Piramidna kompozicija faraona Djoserja

Sakkara

Lahko črkovana tudi »Saccara« ali »Saqqara«, je nekropola ali antično pokopališče, severozahodno od glavnega mesta antičnega Egipta, Memphisa. Na njeni površini, veliki 7 km ×  1,5 km, se nahajajo številne piramide in mastabe.
Izraz mastaba v arabščini pomeni: »klop« in je uporabljan za poimenovanje kamnite kraljeve grobnice trapezoidnega prereza z dvema predelkoma- prvi za posmrtne ostanke, drugi kot zakladnica. Uporabljana je bila do nastanka prvega, popolnoma kamnitega, monumentalnega stavbnega kompleksa v zgodovini: stopničaste piramide faraona Djoserja.

Po njenem nastanku, je tam zgradilo svoje piramide še 16 drugih egipčanskih farao-nov, celotno področje pa je ostalo pomembno središče za ne-kraljeve pokope in kultne obrede ter druge kultne dejavnosti še nadaljnjih 3 tisoč let. Leta 1979 je bil celoten nekropolski pas, raztezajoč se od Gize pa do področja južno od Sakkare, do-dan na Unescov seznam svetovne dediščine.

Slika 4 : Zemljevid Sakkare

Slika 4: Zemljevid Sakkare

Stopničasta piramida faraona Djoserja
Zgrajena je bila med leti 2667 in 2648 pr. n. št. (čas tretje dinastije). Gre za najsta-rejšo, v kamnu grajeno, piramidno kompozicijo Egipčanske civilizacije, čeprav je bila leta 1990 v bližini najdena gradnja imenovana Gisr el-mudir, ki naj bi bila starejša  (iz druge dinastije).
Zgrajena je iz šestih mastab, ki stoje ena vrh druge in se proti vrhu manjšajo. Origi-nalno je bila visoka  62 m, torej malo nižja od našega 70 m visokega ljubljanskega nebotičnika, z bazo velikosti  109 m × 125 m.

Prvotno je bila obložena z poliranim belim apnencem, katerega pa sedaj, zaradi 4 tisoč letne izpostavljenosti naravnim silam, ni več mogoče opaziti.

Slika 5 : Imhotep . Stopničasta piramida kralja Djoserja (v primerjavi z velikostjo ljudi)

Slika 5: Stopničasta piramida kralja Djoserja (v primerjavi z velikostjo ljudi)

Ob prevzemu oblasti si je dal faraon kot običajno zgraditi osnovno grobno celico, s katero bi zavaroval svoje posmrtne ostanke. Če je živel dlje časa, si je dal piramido povečati s podvojitvijo kamnite lupine. Tako je vrh prejšnje nastala večja in razko-šnejša grobnica. Rast je vedno izhajala iz jedra, kar se kaže v postopno dodanih ob-logah, ki se po stopnjah prilagajajo jedru. Sama ideja ritmiziranega organizma, je segala v preteklost
do prvih mastab in v prihodnost do veliki piramid z ravnih stranic. Ta arhitekturna misel, ki se je skozi popravljanja in izpopolnjevanja stopnjevala v izjemno prepozna-ven in funkcionalen slog, je bila nedvomno Imhotepova.

Slika 6: Kasnejša povečava Djoserjeve piramide

Slika 6: Kasnejša povečava Djoserjeve piramide

Pod prvotno mastabo, ki je bila kot že omenjeno nadgrajena, se nahaja pravi labirint hodnikov, vseh skupaj dolgih skoraj 6 km, povezanih z osrednjim, 7 metrov velikim in 28 metrov globokim jaškom. Čeprav je njegov krožni vhod zapiral dvometrski gra-nitni blok, so bili spodnji prostori pogrebne in daritvenih komor popolnoma oropani. Tako kot ta na severu, so se tudi vzhodno in južno od kraljeve grobnice pojavile mre-že hodnikov in dvoran, ki so se raztezale proti vzhodu. Hodniki so bili okrašeni v mo-dre ploščice ter reliefne upodobitve faraona. Leta 1992 je to področje stresel močan potres, zaradi česar se je dotlej močni strop grobnice sesul, ter tako v veliki meri uni-čil ne le relief, temveč tudi grobnico samo.

Največje posebnosti kompleksa so tiste značilnosti, ki ga razlikujejo od tistih značil-nih za kasnejše Staro kraljestvo: piramidni tempelj se nahaja na severni strani kom-pleksa, medtem ko se v poznejših piramidnih kompleksih ta nahaja na vzhodni strani. Poleg tega, se razlikuje tudi smer osi, po kateri je kompleks zgrajen: tukaj sledi osi sever-jug, pozneje pa osi vzhod-zahod. Djoserjev kompleks ima eno 10 metrov visoko členjeno obzidje, medtem ko se v kasnejših kompleksih pojavljata dve: zunanje gladko in notranje čle-njeno obzidje.

Stopničasta piramida stoji skoraj točno na sredini, lahko bi rekli tudi na presečišču magistralnih osi, piramidne kompozicije v obliki pravokotnika, širokega 278 m in dolgega 545 m. Pravokotnik obdaja deset metrov visoko, členjeno obzidje, okoli njega pa je bil speljan jarek.

V obzidju je bilo 14 vrat. Vanj se je prišlo na vzhodu,  skozi edina ne-slepa vrata, ki so bila mišljena za uporabo živih in ne za faraona v posmrtnem življenju. Sledilo mu je preddverje v obliki hodnika,  katerega ravna streha je zahtevala novo arhitekturno rešitev, ki jo pripisujemo Imhotepovi genialnosti- kamene podporne stebre, ki pa nebi mogli stati samostojno. Na vzhodni strani preddverja so se v tesnem zaporedju zvrstile majhne, kultne stavbe in očiščevalne kapele  z rahlo napeto streho.

Prehod je vodil na jug kompleksa.
Tam se je nahajalo južno dvorišče, ki je povezovalo južno grobnico ob južni steni obzidja z  piramido na severu. Južna grobnica vsebuje identične elemente kot se nahajajo v strukturah pod pirami-do: jašek in komore, vendar v tako majhni izvedbi, da bi jo bilo nemogoče uporabiti kot pravo grobnico. Kompleks vsebuje še nekaj dvorišč, severno hišo in pa severni oltar.

ZAKLJUČEK

O Imhotepu sem prvič slišala v osnovni šoli, ko nam je učiteljica zgodovine v sedmem razredu predstavila najpomembnejše može starega Egipta. Navdušila me je njegova vsestranskost. Vesela sem, da sem se odločila zanj, saj sem spoznala, da je njegovo delo še večje in veličasnejše kot sem imela v spominu. Uvidela sem, da ni le vsestran-ski človek, apmak tudi znastvenik in genij.

ViRI

Slika 1:  Ancient History Encyclopedia. Kipec Imhotepa, najvišjega pomočnika faraona, svečenika boga Ra in arhitekta. [online]. [Citirano 18. februar 2019; 20:25]. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.google.si/search?q=imhotep&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiH-mvf52MjgAhX58OAKHRgLBasQ_AUIDigB&biw=1536&bih=770#imgrc=e_zNYCcJCayZOM:&spf=1550610157004>

Slika 2:  Wikipedia, the free encyclopedia. Kipec Imhotepovo ime v hieroglifih. [onli-ne]. [Citirano 18. februar 2019; 20:30]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Imhotep >.

Slika 3 Pulse.rs – Imhotep-arhitekta-lekar-i-mudrac-prilog-proucavanju-njegovog-istorijskog-znacaja-i-kulta. [online]. [18. februar 2019; 20:38]. Dostopno na splet-nem naslovu:< https://www.google.si/search?tbm=isch&q=Piramidalna+kompozicija+Faraona+D%C5%BEoserja&spell=1&sa=X&ved=0ahUKEwiWnofA3cjgAhXmlosKHYp8C7UQBQg0KAA&biw=1536&bih=770&dpr=1.25#imgrc=7_XqIMcDhqlFfM:&spf=1550611380057>

Slika 4:  Wikipedia, the free encyclopedia. Mao of the site Saqqara. [online]. [Citira-no 18. februar 2019; 20:50]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://en.wikipedia.org/wiki/Saqqara#mediaviewer/File:Saqqara_map.jpg  >.

Slika 5:  Jimmy Dunn. About Egyptian Pyramids. [online]. [Citirano [18. februar 2019; 22:38]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.touregypt.net/featurestories/pyramidtours.htm >.

Slika 6:  Wikipedia, the free encyclopedia. Djoser Step Pyramid. [online]. [Citirano [18. februar 2019; 23:05]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://guardians.net/egypt/pyramids/saqqara/DjoserStepPyramid.htm >.
Wikipedia, the free encyclopedia. Imhotep. [Citirano 19. februar 2019; 20:33]. Do-stopno na spletnem naslovu: https://pulse.rs/imhotep-arhitekta-lekar-i-mudrac-prilog-proucavanju-njegovog-istorijskog-znacaja-i-kulta/

Wikipedia, the free encyclopedia.  Saqqara. [Citirano 19. februar 2019; 21:05]. Do-stopno na spletnem naslovu: < http://en.wikipedia.org/wiki/Saqqara >.
MUŠIČ, Marjan. 1965. Veliki arhitekti: I.del. Ljubljana: ČZP Ljudska pravica. (Zbirka Likovna obzorja 5).>

AVTORJI

KASTELIC Anja Lotte , 2014/15

DOBNIKAR Lara, 2018/19